Dan D

Pa je prišel tako imenovani "Dan D".


Za mano je bila dolga in neprespana noč polna pričakovanj in vznemirjenja. Da ne omenjam, kako se ti vleče služba, ko nekaj pričakuješ. No, vseeno smo se odpravili v Zatolmin po našega Barona.

Spet moram pohvaliti družino Rutar, res so se potrudili in pripravili vse in še več za oddajo svojega mladička. V njihovih očeh je bilo videti rahlo žalost, ko smo Barona naložili v avto. Pa saj jih razumem, tudi meni bi bilo težko oddati tako prikupnega in lepega kužija. Vendar pa so bili tudi veseli, ker so vedeli, da gre v dobre roke.;)

Baron ni dolgo jokal v avtu in je hitro zaspal. Spal je vse do Ljubljane(če ne štejem postanka v Idriji). In tako je tudi Baron končno spoznal svoj novi dom. Glede na dejanje in mahanje z repom mu je všeč. Mislil sem si, da bo noč naporna, polna klicanja svojih bratcev, sestrice in mame. Na moje presenečenje je bila noč zelo mirna, nič cviljenja in tuljenja. Največje presenečenje pa me je čakalo zjutraj.V sebi pričakuješ kako lužico in kakec vendar nič, celo noč je bil priden.No ja, ko je vstala Nataša, da bi ga peljala na sprehod, evo ga od veselja, da smo končno vstali, je naredil lužico. Pa vendar, kdo bi mu zameril.

No in tako se začenja čudovito življenje med Baronom, Natašo in mano.

PRVI PRIPETLJAJ.
Baron si je takoj našel "prijatelja".Zagledal se je v ogledalu in potem je bilo veselje, skakanje in lajanje na samega sebe. Zelo hitro je tudi ugotovil, kako pripraviti Natašo, da kar skoči iz postelje.
Zjutraj jo je lepo prišel pozdravit, da je videl, da ga gleda. Nato je zagrabil njen copat in brž proti vratom, Nataša pa seveda brž za njim.
;))

Zadnji vikend

In smo ga končno dočakali. Pred nami je še zadnji vikend preden gremo po našega Barona.

Minevali so dnevi, tedni, meseca polni pričakovanja. Vzdušje je iz ure v uro naraščalo.

Bila so velika pričakovanja ob sredah, ko smo dobivali slikce naših mladičkov.

Sedaj pa je vse pripravljeno na prihod. Posodice ga že čakajo, ležišče z igračami ter ostale stvari so že pripravljene na našega novega družinskega člana.

KOMAJ ČAKAMO PONEDELJEK.

Na obisku.

Čeprav je do prihoda našega Barona manj kot 3 tedne,nisem mogel počakati.
Bil je petek popoldan, ko sem z druzino nakupoval pripomočke za prihod Barona in misel na ta trenutek mi je zbudil željo, da bi ga rad zopet videl. Taktično sem se odločil speljati zadevo in sem tudi jo.
Češ da bi bilo dobro, da bi Baron imel že kako igračko iz legla, ko pride k nam in da bi bilo lepo, če mu jo odpeljemo. Rečeno storjeno. Obvestili smo družino Rutar, da bi prišli na obisk in tudi smo.
Sobota: odpravili smo se v Zatolmin do našega lepotca.Kar nisem mogel verjeti, kako so mali kužki že zrastli. Nič več niso bili male kepice, kot sem jih imel v spominu, temveč so bili že pravi glasni korenjaki. Z družino Rutar smo se odpravili na sprehod ob Soči. Ure so zopet šibale in ni kaj ,tudi Rutarjevi morajo kaj spati, zato smo se zopet poslovili in odšli proti domu.

Prvo srečanje

Bil je prečudovit petek. Prvič bomo videli našega novega družinskega člana. S temi mislimi smo se odpravili proti Zatolminu. Po cca 2. urah vijugaste vožnje, smo končno
prispeli v Zatolmin, kjer nas je na vratih že pričakala mamica Kitana in njen gospodar Borut.
Vse nestrpne in v pričakovanjih nas je odpeljal do mladičkov in med njimi, našega Barona.

Mislil sem da bomo nekaj rekli o mladičkih, izpolnili formularje in adijo. Pa so nas prijetno presenetili. Družina Rutar nas je prijazno sprejela v svoj dom, kjer so nas pogostili in napolnili z vsemi potrebnimi informacijami. Ves čas smo po malo crkljali Kitano in seveda tudi našega bodočega Barona.

Prijeten popoldan se je kmalu prevesil v večer in ura je neverjetno hitro tekla dalje. Mnogo stvari bi se lahko še pogovarjali pozno v noč, vendar je bila pred nami še dolga vožnja domov. Z nasmehom smo pozdravili družino Rutar, mamo Kitano in vse njene mladičke, z našim Baronom na čelu. Počasi smo se odpravili domov, vendar še z večjimi pričakovanji kot do sedaj, ker smo vedeli, da se bo Baron kmalu pridružil nam v novi dom. ---------------------SREČNA NOVOPEČENA DRUŽINIA ----------------------

Zakaj Baron

Zakaj ime baron?
Baron je specifični plemiški naziv.
Beseda "baron" izvira iz starofrancoskega jezika in je sestavljena iz dveh besed.
Baro, kar pomeni svobodno ali vojak ter beorn kar pomeni plemič.
Ime je kot narejeno za to pasmo psa, ker je sam značaj psa kot vpisan v to besedo.

Baron raste.

Pred nami je še nekaj tednov preden bomo končno zaživeli skupaj.

Baron pridno raste in je iz dneva v dan večji. Minila sta dobra dva tedna od njegove skotitve.

Sedaj se že trudi odpirati svoje očke in postavljati na tačke.

Baron

Baron je ime za našega bernskega planšarskega psa.

Baron se je skotil 25.02.2009 v bližini Tolmina.

Mama je Kitana oče pa Italijan Elton John iz psarne Antici Molini.

PA ŠE NEKAJ MALEGA O TEJ ČUDOVITI PASMI:

ZGODOVINA IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI:

Pasma je dobila ime leta 1904, ko je bila prvič vpisana v rodovno knjigo. Izvira iz Švice, kjer so ga naprej uporabljali za vleko mlekarskih vozičkov, kot pastirje in čuvaje. Tu najdemo vasico Dürrbach, ki je dala ime prvotnemu tipu bernca. Bernski planšarski pes se je razmeroma pozno prebil iz anonimnosti, vendar pa so ljudje, ki so se spoznali s tem psom, kmalu začeli z vzrejo in tako je zdaj bernski planšar med prvimi desetimi ali celo petimi pasmami, ki so najbolj priljubljene v Evropi. Je velik in močan mišičast pes. Njegova višina je od 64 do 70 cm pri psih, pri samicah pa od 58 pa do 66 cm plečne višine. Je dolgodlak in tribarven pes. Glava je močna, z ne preveč izraženim čelnim kolencem. Uhlja sta trikotna, kratka in rahlo povešena. Oči so rjave in mandljaste oblike. Njegov trup je močan in skladen. Hrbet ima raven. Dlaka je bujna, dolga in malo valovita. Barva dlake je črna z rjavimi ožigi na licih, nad očmi in na spodnjih okončinah. Bela barva je na glavi ( sredina čela in nosni del do ustnega kota ), na vratu in prsih. Zaželene pa so bele šape in bela konica repa. Veliko pa je tudi napak kot so: padajoča hrbtna linija, izrazito skodrana dlaka, velik bel madež na vratu, belina na sprednjih tacah, ki sega razločno do sredine stopal itd. Dandanes bernski planšar zunaj Švice ne pase krav, ne vozi mleka in ne čuva kmetij. Je odličen razstavni pes in družinski spremljevalec. Po značaju je zelo poslušen, vdan, prijazen pes. Navezan je na svoje ljudi in tudi do tujcev je prijazen. Zaradi svoje velike dojemljivosti za učenje ga uporabljajo tudi gorski reševalci in policija.

NEGA:

Ni zahteven pes, a njegova dlaka potrebuje precej nege. Enkrat na teden je treba temeljito prečesati dlako, izjema je le v času menjavanja dlake, ko je to treba storiti večkrat. Zelo rad se giba, saj ima v sebi še vedno lastnost delovnega psa, zato mu moramo zagotoviti redne in dolge sprehode, ki jih obožuje. Še najbolj pa rabi lastnikovo ljubezen in njegovo pozornost do njega, saj berni najbolj uživa s svojim lastnikom. Če takih možnosti nima, se lahko začne dolgočasiti in sčasoma pokvari svoj značaj in to lahko privede do agresivnosti in bojazljivosti.