Sobotno popotovanje.

No ker že dolgo nisem nič napisal,sem se odločil dodati nekaj slikic iz sobotnega popotovanja po okolici Ljubljane.

Dan D

Pa je prišel tako imenovani "Dan D".


Za mano je bila dolga in neprespana noč polna pričakovanj in vznemirjenja. Da ne omenjam, kako se ti vleče služba, ko nekaj pričakuješ. No, vseeno smo se odpravili v Zatolmin po našega Barona.

Spet moram pohvaliti družino Rutar, res so se potrudili in pripravili vse in še več za oddajo svojega mladička. V njihovih očeh je bilo videti rahlo žalost, ko smo Barona naložili v avto. Pa saj jih razumem, tudi meni bi bilo težko oddati tako prikupnega in lepega kužija. Vendar pa so bili tudi veseli, ker so vedeli, da gre v dobre roke.;)

Baron ni dolgo jokal v avtu in je hitro zaspal. Spal je vse do Ljubljane(če ne štejem postanka v Idriji). In tako je tudi Baron končno spoznal svoj novi dom. Glede na dejanje in mahanje z repom mu je všeč. Mislil sem si, da bo noč naporna, polna klicanja svojih bratcev, sestrice in mame. Na moje presenečenje je bila noč zelo mirna, nič cviljenja in tuljenja. Največje presenečenje pa me je čakalo zjutraj.V sebi pričakuješ kako lužico in kakec vendar nič, celo noč je bil priden.No ja, ko je vstala Nataša, da bi ga peljala na sprehod, evo ga od veselja, da smo končno vstali, je naredil lužico. Pa vendar, kdo bi mu zameril.

No in tako se začenja čudovito življenje med Baronom, Natašo in mano.

PRVI PRIPETLJAJ.
Baron si je takoj našel "prijatelja".Zagledal se je v ogledalu in potem je bilo veselje, skakanje in lajanje na samega sebe. Zelo hitro je tudi ugotovil, kako pripraviti Natašo, da kar skoči iz postelje.
Zjutraj jo je lepo prišel pozdravit, da je videl, da ga gleda. Nato je zagrabil njen copat in brž proti vratom, Nataša pa seveda brž za njim.
;))

Zadnji vikend

In smo ga končno dočakali. Pred nami je še zadnji vikend preden gremo po našega Barona.

Minevali so dnevi, tedni, meseca polni pričakovanja. Vzdušje je iz ure v uro naraščalo.

Bila so velika pričakovanja ob sredah, ko smo dobivali slikce naših mladičkov.

Sedaj pa je vse pripravljeno na prihod. Posodice ga že čakajo, ležišče z igračami ter ostale stvari so že pripravljene na našega novega družinskega člana.

KOMAJ ČAKAMO PONEDELJEK.

Na obisku.

Čeprav je do prihoda našega Barona manj kot 3 tedne,nisem mogel počakati.
Bil je petek popoldan, ko sem z druzino nakupoval pripomočke za prihod Barona in misel na ta trenutek mi je zbudil željo, da bi ga rad zopet videl. Taktično sem se odločil speljati zadevo in sem tudi jo.
Češ da bi bilo dobro, da bi Baron imel že kako igračko iz legla, ko pride k nam in da bi bilo lepo, če mu jo odpeljemo. Rečeno storjeno. Obvestili smo družino Rutar, da bi prišli na obisk in tudi smo.
Sobota: odpravili smo se v Zatolmin do našega lepotca.Kar nisem mogel verjeti, kako so mali kužki že zrastli. Nič več niso bili male kepice, kot sem jih imel v spominu, temveč so bili že pravi glasni korenjaki. Z družino Rutar smo se odpravili na sprehod ob Soči. Ure so zopet šibale in ni kaj ,tudi Rutarjevi morajo kaj spati, zato smo se zopet poslovili in odšli proti domu.

Prvo srečanje

Bil je prečudovit petek. Prvič bomo videli našega novega družinskega člana. S temi mislimi smo se odpravili proti Zatolminu. Po cca 2. urah vijugaste vožnje, smo končno
prispeli v Zatolmin, kjer nas je na vratih že pričakala mamica Kitana in njen gospodar Borut.
Vse nestrpne in v pričakovanjih nas je odpeljal do mladičkov in med njimi, našega Barona.

Mislil sem da bomo nekaj rekli o mladičkih, izpolnili formularje in adijo. Pa so nas prijetno presenetili. Družina Rutar nas je prijazno sprejela v svoj dom, kjer so nas pogostili in napolnili z vsemi potrebnimi informacijami. Ves čas smo po malo crkljali Kitano in seveda tudi našega bodočega Barona.

Prijeten popoldan se je kmalu prevesil v večer in ura je neverjetno hitro tekla dalje. Mnogo stvari bi se lahko še pogovarjali pozno v noč, vendar je bila pred nami še dolga vožnja domov. Z nasmehom smo pozdravili družino Rutar, mamo Kitano in vse njene mladičke, z našim Baronom na čelu. Počasi smo se odpravili domov, vendar še z večjimi pričakovanji kot do sedaj, ker smo vedeli, da se bo Baron kmalu pridružil nam v novi dom. ---------------------SREČNA NOVOPEČENA DRUŽINIA ----------------------

Zakaj Baron

Zakaj ime baron?
Baron je specifični plemiški naziv.
Beseda "baron" izvira iz starofrancoskega jezika in je sestavljena iz dveh besed.
Baro, kar pomeni svobodno ali vojak ter beorn kar pomeni plemič.
Ime je kot narejeno za to pasmo psa, ker je sam značaj psa kot vpisan v to besedo.

Baron raste.

Pred nami je še nekaj tednov preden bomo končno zaživeli skupaj.

Baron pridno raste in je iz dneva v dan večji. Minila sta dobra dva tedna od njegove skotitve.

Sedaj se že trudi odpirati svoje očke in postavljati na tačke.