Baron

Baron

nedelja, 28. februar 2010

1. ROJSTNI DAN


Minilo je 365 dni od določenega dne. Marsikomu ne pomeni nič. A pred tolikimi dnevi se je pri družini Rutar skotilo 2. leglo bernijev. Skotili so se Belladona, Bast, Baron, Byron in Bono. Vsak teden smo vneto čakali slikice, kako se razvijajo naši berniji. Pri 4. tednih pa smo jih lahko šli končno pogledat in izbrat naše lepotce. Tako sva se odločila za Barona, ki je Natašo takoj polizal po nosu. In to je bilo to. S tem si je Baron zapečatil usodo, da gre kasneje z nama v Ljubljano in še kasneje na Dolenjsko.

Leto je hitro minilo. Baron je extremno hitro rasel in pri 11. mesecih se je že zelo približal svoji končni velikosti, ki mu še ni čisto jasna. Spremembe velikosti pri bernskih planšarjih so zelo hitre in ne morejo tako hitro dojeti, kaj se jim dogaja.


S koncem avgusta (pri starosti 6.mesecev) sta Baron in Nataša začela obiskovati malo šolo pri Alenki oz. ŠKD Bajka v Lj-Črnuče. Bil je še mali medvedek, vendar sta obiskovala tečaj s skupino psov velikih velikosti. Tako je spoznal dalmatinca Tita, labradorko Lu... Sam sem ju spremljal na tečaje kadar sem le mogel. Tako smo v sklopu male šole obiskali živalski vrt, šli na sprehod po centru Ljubljane in Tivoliju ter se naučili kako ravnati v določenih situacijah. Izpopolnili pa smo tudi naše predhodne poskuse izpolnjevanja ukazov Sedi!, Taco!, Five! (ki sem jih že objavil pred časom).

V tem letu pa smo imeli tudi manjše težave z zdravjem. Ker pa imamo inštruktorico Alenko, ki je vedno na voljo, smo tudi te težave rešili. Na njeno opozorilo, da obstaja sum na kužni kašelj (kljub temu da je redno cepljen), smo se obrnili na veterinarja, ki je preprečil to okužbo. Smo pa imeli bronhitis. Kar pomeni, da kuža kašlja tako kot da bi se hotel zadušiti, začne smrčat in ob naporu (veselje, ko prideš domov; daljši sprehodi in tek,...) močno kašlja in se začne dušiti. Hrana mu sicer še diši, vendar ne toliko. Veterinar nam je priporočil, da v času jemanja antibiotikov in še kakšen teden po tem ne sme biti zunaj oz. gre samo na potrebo (v tem obdobju je bilo že hladno in deževno). Na našo srečo je Baron hitro okreval. Ker pa je imel preveč energije, ki je ni imel kam usmeriti, nama je začel uničevati razne papirje, reklame, itd..

Vendar kljub njegovim izpadom nagajanja in uničevanja (kar sva ga odvadila z omejenim prostorom in posodo vode), je bilo veliko lepih dogodkov in spoznavanja drugih lastnikov psov in njihovih ljubljenčkov ter izmenjavanja izkušenj. Tako da sva prišla do zaključka, da nama je Baron popolnoma spremenil življenje. In si je za svoje dosežke zaslužil za 1. rojstni dan čokoladno torto in darila (frizbi, presušeno kračo,...).
Najine želje zanj pa so, da bi še dolga leta "kravžljal" živce, da bi mu omogočila kakovostno in lepo življenje polno dogodivščin.











































Hvala Rutarjevim, ker so nama tako iskreno predstavili pasmo in nama zaupali, da je Baron lahko z nama.