Baron

Baron

sreda, 18. januar 2012

Zdravje in alergije

Dolgo se nismo nič javili, saj smo se borili z zdravjem. Čedalje bolj opažam, da ima veliko pasemskih psov razne preobčutljivosti na alergene. Nam se je kar kmalu začelo. Kolikor se lahko spomnim že prvo skupno jesen (pri starosti 6. mesecev). Tipični znaki, ki so se pojavljali tedensko, so bili in so še vedno (vendar manj pogosto):
- rdečica na gobčku (včasih tudi tako močna, da je prišlo do vnetja kože)
- srbenje in vnetja ušes in uhljev (opažanje prekomernega, močnega praskanja)
- občutljivost kože med blazinicami in oteklost blazinic.

Zaradi poslabšanj znakov smo redno obiskovali veterinarsko ambulanto v Ljubljani. Razlogi, ki jih je veterinarka postavila za ta poslabšanja, so bili opustitev skrbi za higieno in nego psa (kot nov lastnik še verjameš, kljub zavedanju, da skrbiš za higieno), prekomerno slinjenje psa in na koncu tudi deževno in vlažno vreme. Ko pa je ugotovila, da so poslabšanja prepogosta (po večkratnih mesečnih obiskovanjih), je začela sumiti na alergijo na piščanca, saj sva ga hranila z briketi s tem okusom (po njenih izkušnjah naj bi bila to najbolj pogosta alergija pri mladičih). Zamenjala sva brikete in šla na Almo Natur z okusom riž-losos. Kvalitetna hrana, ki te tudi konkretno udari po žepu (15 kg s popustom 73,00 €- berni zmaže to v dobrih 3 tednih). Izboljšanja ni bilo, vendar smo zimo preživeli brez večjih poslabšanj.
Spomladi pa se je bojevanje z znaki ponovno začelo. Na Baronovo srečo smo se preselili k moji družini na podeželje, kjer so se znaki izboljšali (vidna je bila smo še rahla rdečica na gobčku, ki se je povečala samo ob ležanju v luži sline). Do njegovega 2. leta smo imeli z alergijo "kar mir". Vendar sva se odločila, da greva v svoje stanovanje, kjer se je Baronu zopet začelo slabšati (preselili smo se v blokovsko naselje). Zamenjala sva veterinarja, saj nama je bil bližje veterinar v Kamniku, pa tudi nezadovoljna sva postala z dosedanjo veterinarko, saj mi na vprašanja ni znala podati nobenih konkretnih odgovorov. V Kamniku pa si je veterinar vedno vzel čas (kljub gneči v čakalnici) in nama vedno poskušal odgovoriti. Če odgovora ni poznal, se je pozanimal. Zaradi poslabšanja Baronovega zdravja (nismo hodili na dolge sprehode, ker so ga bolele tace, če je stopil na sveže pokošeno travo ali pesek), sva se s posvetom in nadzorom veterinarja odločila, da sama ugotoviva vzrok alergije. Odločili smo se za strogo dieto, zasnovano na kuhanem rižu in lososu (Baron je imel najraje). Dieto smo začeli lani junija. Dietni razpored je bil razkuhan riž z lososom za zajtrk in večerjo nadaljnje 3 mesece, da se telo sčisti alergenov. Nobenih priboljškov in zadnjih grižljajev pri najinih obrokih. Zaradi vnosa velike količine ogljikovih hidratov (riž) in malo beljakovin (losos), se je Baron začel rediti in postajal močnejši. V prehrano bi po 3. mesecih dodala še en ogljikov hidrat ali beljakovino (odvisno od odločitve) za nadaljne 3 mesece oz. če se pojavi reakcija na novi dodatek, lahko sumiš, da je to alergen, zaradi katerega ima pes preobčutljivost.
Žal se je naša dieta zaključila po dobrem mesecu dni, saj je Baron prenehal jesti. "Gospod" je postal izbirčen in je spljuval riž vsepovsod, lososa pa je pojedel. V tem obdobju pa ni bilo tudi nobenega izboljšanja (če je sum na alergen v hrani, bi se moralo v tem obdobju izboljšanje že pokazati).
Bili smo tik pred dopustovanjem, zato smo se z veterinarjem dogovorili, da gremo najprej na dopust (zamenjava okolja), saj smo začeli sumiti, da gre za zunanji alergen. Kot pri ljudeh so tudi pri živalih najbolj pogosti alergeni: trave, pelodi, dlaka,... Po dopustovanju (ker tudi zamenjava okolja ni spremenila ničesar) smo začeli z intenzivnim zdravljenjem posledic alergije (na jesen je postajalo čedalje huje zaradi gnijočega listja in plesni v njem) in šparanjem evrčkov za krvne teste.
Sama sem preživela milijardo ur na internetu, kjer sem iskala informacije glede alergenov, testiranja, zdravljenja, saj nama je najpomembnejše, da Barona ne izpostavljava nepotrebnemu vnosu kemije v telo (že tako je prejel preveč antibiotikov in krem). Zahvala pa gre tudi dr. Lončarju, da je tako prijazen in veterinar s srcem, da nama je podal vse informacije, ki sva jih potrebovala. Odločili smo se za testiranje krvi v španskem laboratoriju Alergovet (z opazovanji je težko določiti, na kateri zunanji alergen je kuža preobčutljiv).
Izvide testiranja se čaka 1 mesec. Presenečena sem bila, saj sem jih prejela na mail že v 14 dneh. Vsi trije (veterinar in midva) smo bili šokirani ob izvidu. Ugotovljena je bilo namreč močna preobčutljivost na evropsko in ameriško hišno pršico (ki ju najdemo povsod po svetu) in občutljivost še v meji normale na pršico v plesni (zato je bilo Baronu slabše v jesenskem času). Izvidi vsebujejo tudi priporočeno zdravljenje, za katerega sva se odločila tudi midva, saj se pršicam ne moreš popolnoma izogniti. Svetovano zdravljenje je v takih primerih desenzibilizacija; laično povedano imunoterapija z vnašanjem alergena v telo z namenom prebuditve imunskega sistema, da se začne pravilno odzivati na alergen. Uspešnost zdravljena je 85% (kar pomeni pri 6 psih, ki so prejemali terapijo, se jih je 5 popolnoma ozdravilo, pri enem pa ni bilo sprememb). Pri Alergovetu smo naročili serum, ki je narejen za vsakega posameznega pacienta posebaj, na podlagi njegove testirane krvi. Serum se prav tako čaka 1. mesec, tako da smo s terapijo začeli tik pred božičem. Kar pomeni, da smo z zdravljenjem začeli 2 meseca po odvzemu krvi (cena testiranja je 156 €, cena seruma za polletno terapijo je 156 € - priporočajo min. 2-letno terapijo).
Veterinar naju je opozoril, da se lahko med terapijo še vedno pojavljajo znaki. Pri Baronu se pojavlja samo srbež na uhlju 2 dni po prejemu seruma. Sva pa uvedla tudi dodatne ukrepe pri čiščenju stanovanja, saj se pršice zadržujejo pretežno v oblazinjenem pohištvu, postreljah, zavesah in preprogah. Vsaj 1x mesečno globinsko presesava z vodnim sesalcem vse v stanovanju. Pršica ima namreč življenjsko dobo v ugodnih temperaturah nad -5ºC 30 dni. V teh dneh izleže na milijardo novih pršic, tako da se jih ne moremo nikoli znebiti. Z rednim globinskim čiščenjem zagotoviva bolj kvalitetnejši zrak. Pri Baronu opazujeva, da začne v drugih prostori (skupni hodniki in druga stanovanja) kihati, saj je tam več pršic kot doma.
Srčno upava, da bo Baronu terapija pomagala. Zdaj lahko končno hodimo na dolge sprehode in izlete. Sva se pa odločila, da ga ne bova parila, saj zagovarjava vzrejo samo popolnoma zdravih psov, ker se bo pasma le tako lahko ohranila. Alergija je lahko dedna ali pridobljena. Sama sumim, da je Baron pridobil alergijo, saj smo bili vsi eno leto izpostaljeni prikriti plesni v stanovanju, ki ti lahko uniči dihala in še kaj. Preko brskanja po internetu pa sem odkrila, da je še vedno veliko vzrediteljev, ki parijo svoje pse kljub dokazani alergiji.
Sami smo na lastni koži izkusili, kako se je boriti s preobčutljivostjo. V najtežjih trenutkih že obupaš in kriviš samega sebe, da si povzročil nelagodje pri svojem ljubljenčku. Ampak midva najdeva tolažbo v prvem obisku Barona v leglu, ko me je Baron polizal po nosu, saj sva ga prav zaradi tega izbrala in očitno se je zavedel, da se bova trudila narediti vse, da mu nudiva najboljše življenje.
Z upanjem na izboljšanje se borimo in uživamo vsak trenutek. Rdečica na gobčku.