Baron

Baron

nedelja, 22. december 2013

Baronova in najina nova pridobitev

Od zadnje objave se nam je zgodilo preveč stvari. Toliko, da nisva mogla dohitevati in kaj novega objaviti.
      Prva taka večja sprememba se nam je zgodila, ko sva se odločila, da Baronu priskrbiva družbo. Sama sicer nisem bila navdušena nad velikostjo, vendar pri tako velikem psu je malo manjši "mala malica". Tako se je konec maja 2012 po temeljitem premisleku našemu velikanu pridružila čisto majčkena posebna psička z imenom Stars at Sea Ophelie (klicno ime Bella).
  
           Stars at Sea Ophelie - "Bella"

Je malce nenavadna psička. Bella je pasme Kitajski goli pes - Powderpuff oz. po domače kitajski odlakani pes. Po zunanjosti in karakterju so to resnično neobičajni psi. Če bi srečala golička, preden sem jih imela možnost spoznati, bi mi bili to grdi psi. Na srečo pa sva imela priložnost družiti se z vzreditelji, lastniki te pasme in tudi z njihovimi psi (golimi in powderpuffi). Sedaj se mi goli kitajčki prav dopadejo, saj sem imela priložnost spoznati odlične gole predstavnike te pasme, ki so slovenske vzreje. O pasmi pa raje napišem drug članek, ker bi lahko zašla s teme.
     Baron jo je sprejel z zanimanjem. V njegovih temnih "okicah" se je spet zaiskrilo in je ponovno postal "mlad in neumen" pesjanar. Ponovno se je začel igrati in noreti, vendar sva morala biti zaradi njegove velikosti zelo previdna, saj je bila mala Bellčica velika za dobri dve moji dlani.
     Kako hitro pozabiš, kako zgleda prihod in navajanje/učenje mladička! To je bilo naporno obdobje za vse. Baron se je moral prilagoditi in deliti najino pozornost še z neko malo nadležno stvar'co, ki mu je konstantno skakala v ušesa in gobec, bila hitra kot strela in dobila privilegij spanja na postelji ter si prisvojila vse njegove igrače. Gospodična si je celo upala jesti iz njegove sklede (do danes še ni prenehala krasti briketov iz njegove sklede). "Babnica" je prevzela komando nad vsem.
     Na najino srečo, Baron ni zakompliciran pes. Vzel jo je za čisto svojo "sestrico" in se ji dobesedno podredil. Edino, kar ji ni prepustil, je njegovo mesto na kavču.
     Odkar se nam je pridružila Bella imamo polno dela. Bilo je veliko težkih in tudi lepih trenutkov. Upam, da jih bo še veliko. Baron je v pogledu prilagajanja pravi CAR.

 
           nadzorovanje dogajanja v naselju

sreda, 18. januar 2012

Zdravje in alergije

Dolgo se nismo nič javili, saj smo se borili z zdravjem. Čedalje bolj opažam, da ima veliko pasemskih psov razne preobčutljivosti na alergene. Nam se je kar kmalu začelo. Kolikor se lahko spomnim že prvo skupno jesen (pri starosti 6. mesecev). Tipični znaki, ki so se pojavljali tedensko, so bili in so še vedno (vendar manj pogosto):
- rdečica na gobčku (včasih tudi tako močna, da je prišlo do vnetja kože)
- srbenje in vnetja ušes in uhljev (opažanje prekomernega, močnega praskanja)
- občutljivost kože med blazinicami in oteklost blazinic.

Zaradi poslabšanj znakov smo redno obiskovali veterinarsko ambulanto v Ljubljani. Razlogi, ki jih je veterinarka postavila za ta poslabšanja, so bili opustitev skrbi za higieno in nego psa (kot nov lastnik še verjameš, kljub zavedanju, da skrbiš za higieno), prekomerno slinjenje psa in na koncu tudi deževno in vlažno vreme. Ko pa je ugotovila, da so poslabšanja prepogosta (po večkratnih mesečnih obiskovanjih), je začela sumiti na alergijo na piščanca, saj sva ga hranila z briketi s tem okusom (po njenih izkušnjah naj bi bila to najbolj pogosta alergija pri mladičih). Zamenjala sva brikete in šla na Almo Natur z okusom riž-losos. Kvalitetna hrana, ki te tudi konkretno udari po žepu (15 kg s popustom 73,00 €- berni zmaže to v dobrih 3 tednih). Izboljšanja ni bilo, vendar smo zimo preživeli brez večjih poslabšanj.
Spomladi pa se je bojevanje z znaki ponovno začelo. Na Baronovo srečo smo se preselili k moji družini na podeželje, kjer so se znaki izboljšali (vidna je bila smo še rahla rdečica na gobčku, ki se je povečala samo ob ležanju v luži sline). Do njegovega 2. leta smo imeli z alergijo "kar mir". Vendar sva se odločila, da greva v svoje stanovanje, kjer se je Baronu zopet začelo slabšati (preselili smo se v blokovsko naselje). Zamenjala sva veterinarja, saj nama je bil bližje veterinar v Kamniku, pa tudi nezadovoljna sva postala z dosedanjo veterinarko, saj mi na vprašanja ni znala podati nobenih konkretnih odgovorov. V Kamniku pa si je veterinar vedno vzel čas (kljub gneči v čakalnici) in nama vedno poskušal odgovoriti. Če odgovora ni poznal, se je pozanimal. Zaradi poslabšanja Baronovega zdravja (nismo hodili na dolge sprehode, ker so ga bolele tace, če je stopil na sveže pokošeno travo ali pesek), sva se s posvetom in nadzorom veterinarja odločila, da sama ugotoviva vzrok alergije. Odločili smo se za strogo dieto, zasnovano na kuhanem rižu in lososu (Baron je imel najraje). Dieto smo začeli lani junija. Dietni razpored je bil razkuhan riž z lososom za zajtrk in večerjo nadaljnje 3 mesece, da se telo sčisti alergenov. Nobenih priboljškov in zadnjih grižljajev pri najinih obrokih. Zaradi vnosa velike količine ogljikovih hidratov (riž) in malo beljakovin (losos), se je Baron začel rediti in postajal močnejši. V prehrano bi po 3. mesecih dodala še en ogljikov hidrat ali beljakovino (odvisno od odločitve) za nadaljne 3 mesece oz. če se pojavi reakcija na novi dodatek, lahko sumiš, da je to alergen, zaradi katerega ima pes preobčutljivost.
Žal se je naša dieta zaključila po dobrem mesecu dni, saj je Baron prenehal jesti. "Gospod" je postal izbirčen in je spljuval riž vsepovsod, lososa pa je pojedel. V tem obdobju pa ni bilo tudi nobenega izboljšanja (če je sum na alergen v hrani, bi se moralo v tem obdobju izboljšanje že pokazati).
Bili smo tik pred dopustovanjem, zato smo se z veterinarjem dogovorili, da gremo najprej na dopust (zamenjava okolja), saj smo začeli sumiti, da gre za zunanji alergen. Kot pri ljudeh so tudi pri živalih najbolj pogosti alergeni: trave, pelodi, dlaka,... Po dopustovanju (ker tudi zamenjava okolja ni spremenila ničesar) smo začeli z intenzivnim zdravljenjem posledic alergije (na jesen je postajalo čedalje huje zaradi gnijočega listja in plesni v njem) in šparanjem evrčkov za krvne teste.
Sama sem preživela milijardo ur na internetu, kjer sem iskala informacije glede alergenov, testiranja, zdravljenja, saj nama je najpomembnejše, da Barona ne izpostavljava nepotrebnemu vnosu kemije v telo (že tako je prejel preveč antibiotikov in krem). Zahvala pa gre tudi dr. Lončarju, da je tako prijazen in veterinar s srcem, da nama je podal vse informacije, ki sva jih potrebovala. Odločili smo se za testiranje krvi v španskem laboratoriju Alergovet (z opazovanji je težko določiti, na kateri zunanji alergen je kuža preobčutljiv).
Izvide testiranja se čaka 1 mesec. Presenečena sem bila, saj sem jih prejela na mail že v 14 dneh. Vsi trije (veterinar in midva) smo bili šokirani ob izvidu. Ugotovljena je bilo namreč močna preobčutljivost na evropsko in ameriško hišno pršico (ki ju najdemo povsod po svetu) in občutljivost še v meji normale na pršico v plesni (zato je bilo Baronu slabše v jesenskem času). Izvidi vsebujejo tudi priporočeno zdravljenje, za katerega sva se odločila tudi midva, saj se pršicam ne moreš popolnoma izogniti. Svetovano zdravljenje je v takih primerih desenzibilizacija; laično povedano imunoterapija z vnašanjem alergena v telo z namenom prebuditve imunskega sistema, da se začne pravilno odzivati na alergen. Uspešnost zdravljena je 85% (kar pomeni pri 6 psih, ki so prejemali terapijo, se jih je 5 popolnoma ozdravilo, pri enem pa ni bilo sprememb). Pri Alergovetu smo naročili serum, ki je narejen za vsakega posameznega pacienta posebaj, na podlagi njegove testirane krvi. Serum se prav tako čaka 1. mesec, tako da smo s terapijo začeli tik pred božičem. Kar pomeni, da smo z zdravljenjem začeli 2 meseca po odvzemu krvi (cena testiranja je 156 €, cena seruma za polletno terapijo je 156 € - priporočajo min. 2-letno terapijo).
Veterinar naju je opozoril, da se lahko med terapijo še vedno pojavljajo znaki. Pri Baronu se pojavlja samo srbež na uhlju 2 dni po prejemu seruma. Sva pa uvedla tudi dodatne ukrepe pri čiščenju stanovanja, saj se pršice zadržujejo pretežno v oblazinjenem pohištvu, postreljah, zavesah in preprogah. Vsaj 1x mesečno globinsko presesava z vodnim sesalcem vse v stanovanju. Pršica ima namreč življenjsko dobo v ugodnih temperaturah nad -5ºC 30 dni. V teh dneh izleže na milijardo novih pršic, tako da se jih ne moremo nikoli znebiti. Z rednim globinskim čiščenjem zagotoviva bolj kvalitetnejši zrak. Pri Baronu opazujeva, da začne v drugih prostori (skupni hodniki in druga stanovanja) kihati, saj je tam več pršic kot doma.
Srčno upava, da bo Baronu terapija pomagala. Zdaj lahko končno hodimo na dolge sprehode in izlete. Sva se pa odločila, da ga ne bova parila, saj zagovarjava vzrejo samo popolnoma zdravih psov, ker se bo pasma le tako lahko ohranila. Alergija je lahko dedna ali pridobljena. Sama sumim, da je Baron pridobil alergijo, saj smo bili vsi eno leto izpostaljeni prikriti plesni v stanovanju, ki ti lahko uniči dihala in še kaj. Preko brskanja po internetu pa sem odkrila, da je še vedno veliko vzrediteljev, ki parijo svoje pse kljub dokazani alergiji.
Sami smo na lastni koži izkusili, kako se je boriti s preobčutljivostjo. V najtežjih trenutkih že obupaš in kriviš samega sebe, da si povzročil nelagodje pri svojem ljubljenčku. Ampak midva najdeva tolažbo v prvem obisku Barona v leglu, ko me je Baron polizal po nosu, saj sva ga prav zaradi tega izbrala in očitno se je zavedel, da se bova trudila narediti vse, da mu nudiva najboljše življenje.
Z upanjem na izboljšanje se borimo in uživamo vsak trenutek. Rdečica na gobčku.



nedelja, 05. september 2010

Dopust 2010




Konec poletja in vročih pasjih dni,Z Baronom smo se odpravili dopustovat na slovensko obalo.
Obiskali smo znamenitosti in skrite kotičke.Ker sonce ni bilo več tako pripekajoče, je Baron lahko užival v dolgih sprehodih tudi sredi dneva. Branil pa se ni tudi senčke Dolgih vinskih trt.

nedelja, 28. februar 2010

1. ROJSTNI DAN


Minilo je 365 dni od določenega dne. Marsikomu ne pomeni nič. A pred tolikimi dnevi se je pri družini Rutar skotilo 2. leglo bernijev. Skotili so se Belladona, Bast, Baron, Byron in Bono. Vsak teden smo vneto čakali slikice, kako se razvijajo naši berniji. Pri 4. tednih pa smo jih lahko šli končno pogledat in izbrat naše lepotce. Tako sva se odločila za Barona, ki je Natašo takoj polizal po nosu. In to je bilo to. S tem si je Baron zapečatil usodo, da gre kasneje z nama v Ljubljano in še kasneje na Dolenjsko.

Leto je hitro minilo. Baron je extremno hitro rasel in pri 11. mesecih se je že zelo približal svoji končni velikosti, ki mu še ni čisto jasna. Spremembe velikosti pri bernskih planšarjih so zelo hitre in ne morejo tako hitro dojeti, kaj se jim dogaja.


S koncem avgusta (pri starosti 6.mesecev) sta Baron in Nataša začela obiskovati malo šolo pri Alenki oz. ŠKD Bajka v Lj-Črnuče. Bil je še mali medvedek, vendar sta obiskovala tečaj s skupino psov velikih velikosti. Tako je spoznal dalmatinca Tita, labradorko Lu... Sam sem ju spremljal na tečaje kadar sem le mogel. Tako smo v sklopu male šole obiskali živalski vrt, šli na sprehod po centru Ljubljane in Tivoliju ter se naučili kako ravnati v določenih situacijah. Izpopolnili pa smo tudi naše predhodne poskuse izpolnjevanja ukazov Sedi!, Taco!, Five! (ki sem jih že objavil pred časom).

V tem letu pa smo imeli tudi manjše težave z zdravjem. Ker pa imamo inštruktorico Alenko, ki je vedno na voljo, smo tudi te težave rešili. Na njeno opozorilo, da obstaja sum na kužni kašelj (kljub temu da je redno cepljen), smo se obrnili na veterinarja, ki je preprečil to okužbo. Smo pa imeli bronhitis. Kar pomeni, da kuža kašlja tako kot da bi se hotel zadušiti, začne smrčat in ob naporu (veselje, ko prideš domov; daljši sprehodi in tek,...) močno kašlja in se začne dušiti. Hrana mu sicer še diši, vendar ne toliko. Veterinar nam je priporočil, da v času jemanja antibiotikov in še kakšen teden po tem ne sme biti zunaj oz. gre samo na potrebo (v tem obdobju je bilo že hladno in deževno). Na našo srečo je Baron hitro okreval. Ker pa je imel preveč energije, ki je ni imel kam usmeriti, nama je začel uničevati razne papirje, reklame, itd..

Vendar kljub njegovim izpadom nagajanja in uničevanja (kar sva ga odvadila z omejenim prostorom in posodo vode), je bilo veliko lepih dogodkov in spoznavanja drugih lastnikov psov in njihovih ljubljenčkov ter izmenjavanja izkušenj. Tako da sva prišla do zaključka, da nama je Baron popolnoma spremenil življenje. In si je za svoje dosežke zaslužil za 1. rojstni dan čokoladno torto in darila (frizbi, presušeno kračo,...).
Najine želje zanj pa so, da bi še dolga leta "kravžljal" živce, da bi mu omogočila kakovostno in lepo življenje polno dogodivščin.











































Hvala Rutarjevim, ker so nama tako iskreno predstavili pasmo in nama zaupali, da je Baron lahko z nama.

torek, 19. januar 2010

Ljubljana 2010 razstava


Pa je za nami še ena razstava.Čeprav uvrstitve niso bile nevem kako visoke pa smo z našim napredkom zelo zadovolnji.Tokrat je Baron že veliko lepše tekel pa tudi zopke je postil pogledati.Vndar pa nas vseeno čaka še ekaj dela preden bo tudi naš nastop stoodstoten.

ponedeljek, 28. december 2009

Baron in prvi sneg



No pa smo ga le dočakali,prvi sneg.
Nepopisno veselje Barona kako skače v snegu,lovi snežinke in neskonno uživa.
Ker pa je bilo v Ljubljani malo manj snega smo se odpravili tja kjer ga je bilo napretek.Vikend lepo vreme in naš izlet na dolensko kjer je baron neskončno uzival.Pa kaj bi govoril saj slike povejo več kot tisoč besed.

nedelja, 08. november 2009

Moja prva in Baronova druga razstava.



No, pa je za nami še ena rastava, ki je bila tokrat prelomna zame.
Zjutraj smo se odpravili v Šempeter pri Novi Gorici, kjer se je odvijala pasja razstava Vrtojba 09.
Tokrat je bila za našega bernija že druga razstava. Razstave smo se udeležili, ker je bila specialna razstava za bernske planšarje in sva želela dobiti kolikor toliko realno oceno najinega Barona.

Napočil pa je čas, da tudi sam poskusim "hendlat" Barona. No, če mene vprašaš, ne vem, kdo je imel večjo tremo jaz ali Baron. Pa vendarle, sva z malo zapletov tudi midva prebila led. V kategoriji najmlajši med samčki pa sva imela tudi konkurenco, katera naju je z oceno sodnika prehitela (pa nič hudega). Bolj kot želja po uvrstitvi, sem čakal opis sodnika. In prišel je. Zopet smo dobili oceno "perspektivno" (kar po mojem mnenju za moje prvo razstavljanje niti ni tako slabo). Smo pa zato toliko bolj zadovolnji z opisom sodnika, saj ima Baron pravilno velikost, lepo oblikovano glavo, eleganten vrat... Pa da ne bodo samo hvale, ima tudi nekaj kritik, saj je še mladič in malce sramežljiv ter brez koordinacije. Z oceno sva zadovoljna, saj se negativne lastnosti da odpraviti z rednim treningom. Malce drugače pa bi bilo, če bi dobil negativen opis za lastnosti, ki se jih ne da odpraviti, popraviti.

Društvo prijateljev in ljubiteljev bernskih planšarskih psov pa se je močno potrudilo in poskrbelo, da smo vsi razstavljalci psov in naši psi, ki so se v svojem razredu dobro odrezali, prejeli pokale. Društvo je imelo svojo stojnico, kjer so predstavili klub in našo najljubšo pasmo. Obiskovalci pa so se lahko malce posladkali in seznanili z dejavnostmi društva.

Baron je razstavo oz. ozadje razstave, kjer vsi čakamo, da bomo na vrsti, zelo dobro prenesel. Najbolj so mu bile všeč samičke iste pasme in je bil precej živahen. Sam se zelo rad vrti v krogih drugih psov, saj je neizmerno družaben kuža in ga vse zanima. Obiskovalcem se je nastavljal pred objektiv in se prepustil čohanju. Po končanju razstave specialke pa smo se odpravili domov, saj smo bili vsi utrujeni od včerajšnjih priprav in zgodnjega vstajanja, da pridemo pravi čas na prizorišče. Baron je z veseljem pomalical svoj zasluženi obrok in smo se odpravili proti domu. Tako močno je bil utrujen, da je celo pot domov prespal v boksu in si tudi doma vzel pošteno dolg počitek.

Pa se vidimo na naslednjih razstavah.