Bil je petek popoldan, ko sem z druzino nakupoval pripomočke za prihod Barona in misel na ta trenutek mi je zbudil željo, da bi ga rad zopet videl. Taktično sem se odločil speljati zadevo in sem tudi jo.
Češ da bi bilo dobro, da bi Baron imel že kako igračko iz legla, ko pride k nam in da bi bilo lepo, če mu jo odpeljemo. Rečeno storjeno. Obvestili smo družino Rutar, da bi prišli na obisk in tudi smo.
Sobota: odpravili smo se v Zatolmin do našega lepotca.
Kar nisem mogel verjeti, kako so mali kužki že zrastli. Nič več niso bili male kepice, kot sem jih imel v spominu, temveč so bili že pravi glasni korenjaki. Z družino Rutar smo se odpravili na sprehod ob Soči. Ure so zopet šibale in ni kaj ,tudi Rutarjevi morajo kaj spati, zato smo se zopet poslovili in odšli proti domu.
Ben že komaj čaka prihod Barona. Pa jade :)
OdgovoriIzbriši